Znate pripraviti ričet?

Ni vsak lonec z ješprenjem in klobaso ričet. In ne, tudi če dodate korenje in fižol, to še ne pomeni, da ste zadeli tisto čarovnijo, ki jo je poznala vaša babica. Ampak – znate pripraviti ričet, kot ga pomnijo mize v zamegljenih kuhinjah Gorenjske ali Prlekije?

LJUBLJANA – Če bi se morali Slovenci zediniti, katera enolončnica predstavlja srčiko naše kulinarične identitete, bi bil ričet zelo visoko. Nekaj v njem je preprosto… domačega. Ješprenj, fižol, prekajeno meso, zelenjava – kombinacija, ki diši po dneh, ko je dišalo že na hodniku bloka. In včasih tudi na hodniku osnovne šole.

Ričet ni le jed – je časovni stroj

Okej, zveni sentimentalno – ampak tisti, ki ga znajo pripraviti, vedo, da je razlika med vodo z ješprnjem in pravim ričetom ogromna. Začne se z ješprnjem, jasno. Vedno namočenim čez noč. Brez tega gre težko. “Dober ričet se začne dan prej,” bi rekla gospa Magda iz Kočevja, ki ričet kuha že več kot 40 let.

In potem fižol. Suhi, seveda – razen če ste ravno v stiski s časom. Tudi fižol gre zvečer v vodo. Naslednji dan? Vse gre v velik lonec. Ampak ne hkrati.

Umetnost počasnega kuhanja

Najprej prepražena čebula. Ne preveč hitro – mora postekleneti, ne porjaveti. Potem dodamo ješprenj, fižol (že napol kuhan), narezano korenje, lovorjev list. In seveda – tisto, zaradi česar se vsi zberejo okoli štedilnika: prekajeno meso.

Če vprašate stare mojstre iz ribniškega konca, je najboljše dimljena rebra ali domača klobasa, obešena decembra in kuhana marca. Dim – to je tisti okus, ki naredi ričet ričet. Pa še nekaj: mora vreti počasi. Uro. Dve. Brez naglice.

Znate pripraviti ričet? 

Težko je reči, da obstaja ena sama pravilna pot. Nekateri dodajo pretlačen krompir za zgostitev, drugi prisegajo na žličko moke ali celo paradižnikovo mezgo – to zadnje je bolj značilno za Štajerce. In ja, obstajajo tudi vegetarijanske različice, kjer meso zamenja dimljen tofu ali gobice. Ni čisto isto – ampak ni slabo.

Če niste prepričani, ali ste zadeli pravo razmerje, ali pa iščete različice brez mesa, poglejte na portal Nadlani.si, kjer boste našli kar nekaj preverjenih receptov in trikov iz domačih kuhinj.

Zakaj ima ričet čar?

Preprosto: ker združuje hranljivost, okus in nostalgijo. Ker ga lahko skuhate danes in ga jeste še tri dni – in vsak dan je boljši. Ker se okoli njega pletejo zgodbe – o zimah brez centralne, o kmečkih uporih, kjer je bila ta jed na mizah še preden so šli fantje v gozd.

In ker, navsezadnje, ni vsakdo, ki zna kuhati, človek, ki zna pripraviti ričet.

Znate pripraviti ričet? Če še ne, potem ne čakajte na zimo ali obisk tašče. Pravi trenutek je zdaj – lonec, nekaj potrpljenja in veliko dobre volje. Ostalo pride samo.