Razveza zakonske zveze

Kdaj zakonska zveza preneha veljati?

Zakonska zveza preneha z razvezo, ki jo imenujemo tudi ločitev. Če eden od zakoncev dvomi o veljavnosti zakonske zveze, lahko vloži predlog za ugotovitev neobstoja ali predlog za razveljavitev zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze opravlja sodišče, pri čemer slovenska zakonodaja pozna dve vrsti ločitve – sporazumno in nesporazumno.

Sporazumna ločitev ima številne prednosti, saj je hitrejša, manj stresna in finančno ugodnejša od nesporazumne ločitve oziroma ločitve s tožbo. Za veljavnost zakonske zveze morajo biti izpolnjeni določeni zakonski pogoji. Če teh pogojev ni bilo, lahko zakonec vloži predlog za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze. O tem odloča okrožno sodišče na podlagi predloženih dokazov, ki jih poda zakonec, ki dvomi v veljavnost zakona.

Na kakšen način se izvede sporazumna razveza zakonske zveze?

Kot že omenjeno, slovenska zakonodaja pozna sporazumno in nesporazumno razvezo zakonske zveze. Vsak odvetnik za ločitve bo zakoncema vedno svetoval sporazumno razvezo, saj se postopek v tem primeru zaključi hitreje, hkrati pa zakonca prihranita stroške, saj se izogneta visokim odvetniškim tarifam.

Za uspešno sporazumno razvezo je ključno, da se zakonca dogovorita o delitvi skupnega premoženja in skrbi za skupne mladoletne otroke. Če glede katerega koli od teh vprašanj ne dosežeta dogovora, postopek preide v ločitev s tožbo, ki je lahko bistveno daljša in zahtevnejša.

Dogovor o delitvi premoženja mora biti sestavljen v obliki notarskega sporazuma, ki ga zakonca priložita k vlogi za sporazumno razvezo in ga nato pošljeta na sodišče. O tem, kako se ureja skrbništvo nad skupnimi otroki, bomo podrobneje govorili v nadaljevanju članka.

Kako poteka razveza zakonske zveze na nesporazumen način?

Nesporazumna razveza zakonske zveze oziroma ločitev s tožbo nastopi v dveh primerih: kadar predlog za ločitev vloži le eden od zakoncev ali kadar se zakonca strinjata z ločitvijo, vendar ne dosežeta dogovora o ključnih vprašanjih, kot sta delitev skupnega premoženja in skrb za skupne mladoletne otroke.

Če predlog vloži le eden od zakoncev, mora jasno opredeliti, zakaj meni, da je zakon postal nevzdržen. Vlogo za razvezo pošlje na pristojno sodišče, ki nato drugega zakonca povabi na razpravo. V takšnih primerih imata zakonca običajno vsak svojega odvetnika, ki na sodišču zastopa interese svojega klienta in si prizadeva doseči najboljši možen izid v postopku.

Pri nesporazumni razvezi zakonske zveze je naloga sodišča, da uradno razveljavi zakonsko zvezo ter odloči o ključnih vprašanjih, kot so varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih mladoletnih otrok ter stiki otrok s staršema. Če imata zakonca skupno premoženje, sodišče določi tudi način njegove delitve.

Sodnik ima v postopku pomembno vlogo, saj poleg odločanja skuša doseči mirno rešitev spora. Tovrstna rešitev je namreč dolgoročno najbolj priporočljiva, saj omogoča, da bosta zakonca tudi v prihodnje uspešno sodelovala pri vzgoji in skrbi za otroke. Na sodni obravnavi so poleg zakoncev in njunih odvetnikov prisotni še sodnik in zapisnikar, ki zabeleži vsebino razprave in sestavi uradni zaključek obravnave.

Kakšna je vloga centra za socialno delo pri postopku razveze zakonske zveze?

Pri razvezi zakonske zveze ima pomembno vlogo tudi center za socialno delo (CSD), vendar le v primerih, ko imata zakonca skupne mladoletne otroke. Pred vložitvijo vloge za razvezo morata zakonca obvezno opraviti posvetovalni razgovor na CSD.

Posvetovalni razgovor je nujen tudi v drugih posebnih okoliščinah, na primer kadar je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje, če živi v tujini, če je pogrešan, ali kadar sta v postopek razveze vključena mladoletna otroka. Če zakonca ne opravita razgovora na CSD, sodišče vloge ne bo vsebinsko obravnavalo in jo bo zavrnilo, dokler ne predložita obveznega zapisnika.

Namen CSD je spodbujanje sporazumne rešitve spora, saj lahko posvetovalni razgovor zakonca usmeri k dogovoru o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok. Sodišče na podlagi mnenja CSD ugotavlja stališče otrok, če ga želijo izraziti, zbira relevantne informacije za zaščito otrok in poda strokovno oceno situacije. CSD ima tudi nalogo izvajanja stikov pod nadzorom, kadar je to potrebno iz utemeljenih razlogov.

Na kakšen način se izvede razveza zakonske zveze?

Če gre za sporazumno razvezo zakonske zveze, morata zakonca vložiti predlog za ločitev v enem izvodu in ga poslati na okrožno sodišče, ki pokriva krajevno pristojnost glede na njuno zadnje skupno prebivališče.

Vloga za razvezo mora vsebovati vse zakonsko zahtevane sestavine, med drugim: podatke o sodišču, ki vodi postopek, podatke o zakoncih in vseh zakonitih zastopnikih (če imata mladoletne otroke), opis spornega predmeta in druge obvezne podatke, ki jih zahteva zakon. Ključno je, da je vloga lastnoročno podpisana s strani obeh zakoncev in oddana osebno ali elektronsko. Vsaka stranka mora imeti svoj izvod vloge, enega pa je treba poslati sodišču. Sporazumni predlog mora vsebovati izjavo, da zakonca soglašata z razvezo, ter predlog o varstvu, vzgoji, stikih in preživnini za skupne mladoletne otroke.

Poleg vloge morata zakonca priložiti tudi izpisek iz poročne matične knjige, izpiske iz rojstne matične knjige za skupne mladoletne otroke ter notarski sporazum o delitvi skupnega premoženja (če ga imata). Ta zajema delitev nepremičnin, premičnin, prihrankov in dolgov, določitev najemnika stanovanja, ter dogovor o morebitni preživnini za zakonca, ki po ločitvi nima sredstev za življenje ali je brez zaposlitve brez svoje krivde.

Pred razvezo zakonske zveze sodišče ugotavlja, ali je s sporazumom poskrbljeno tudi za varstvo, vzgojo in izobraževanje skupnih otrok, saj je omenjeni sporazum tudi najpomembnejši med vsemi.

Na podlagi zapisanega lahko zaključimo, da je razveza zakonske zveze lahko bodisi stvar dogovora med zakoncema bodisi spor, ki ga reši sodišče. Od tega je odvisno, kakšni bodo stroški postopka in koliko časa bo trajal. Odvetniki praviloma svetujejo sporazumno ločitev, saj se postopek v tem primeru zaključi hitreje in je stroškovno manj obremenjujoč. Kljub temu pa v praksi sporazum vedno ni mogoč, predvsem kadar se zakonca ne strinjata o delitvi premoženja ali skrbništvu nad otroki. V takih primerih je postopek dolgotrajnejši in lahko vključuje tudi sodno odločanje.